Je osrednji sakralni objekt v centru Dobrne. Vidna je z vseh smeri, saj dominira nad krajem na majhni vzpetini. V baročnem stilu, ki se je na podeželju ohranil tudi v prvi polovici 19. stoletja, je bila leta 1844 na ruševinah stare pozidana sedanja cerkev.

Naš blaženi Anton Martin Slomšek je bil 5. julija 1846 v Salzburgu posvečen za škofa lavantinske škofije. Kot prvo cerkev je 30. avgusta istega leta posvetil na novo zgrajeno cerkev Marijinega vnebovzetja v Dobrni. Cerkveni obok prekrivajo freske Tomaža Fantonija, ki je pogost avtor v naših cerkvah in predstavlja furlansko skupino slikarjev, ki je delala na širšem območju slovenske Štajerske. Prav njegovo delo v tej cerkvi v Dobrni je njegovo prvo delo pri nas. V stavbi so ohranjeni trije marmorni nagrobniki, med njimi tudi nagrobnika Matija in Margarete Gačnik, iz rodu dobrnske gospode, ki sta za Dobrno še danes simbol nekdanjega razcveta in veljave. Pozlačena plastika Marijinega vnebovzetja v niši za velikim oltarjem, prenesena iz stare cerkve, je iz leta 1740.

Kapelo sv. Jožefa je prizidal k stari cerkvi vikar Gašpar Rodič leta 1663, pomagal mu je lastnik Kačjeka, Matija Gačnik, ki si je dal v tej kapeli leta 1676 narediti družinsko grobnico. Ko so podrli staro cerkev, so podrli tudi kapelo, a so jo istega leta na novo pozidali. V zvoniku so bili trije veliki zvonovi, dva so med vojno odpeljali, ostal je samo manjši iz leta 1924. V 90 letih prejšnjega stoletja so župljani nabavili še večjega in ga poimenovali Slomškov zvon.