Zaradi njega mnogi ljudje obiščejo Dobrno. Poleti nas navdušuje z naravno svežino in hladom, ki je povsem nekaj drugega kakor umetne klima naprave. Je dominantna danost Dobrne, njen dragocen biser nenadomestljive naravne dediščine. Parki so podoba človekove želje, da bi urejal naravo in Dobrna je bila med prvimi zdraviliškimi kraji, ki so imeli svoj park.

Začetki zdraviliškega parka na Dobrni segajo približno v leto 1820, ko je tedanji lastnik zdravilišča, grof Ksaverij Kajetan Diernsberški, dal zasaditi kostanjevo alejo. V ravni črti je povezala Zdraviliški dom z naseljem Dobrna. Severno od te osi so bila tedaj še Novakova kmetijska zemljišča, ki je s svojo gostinsko dejavnostjo privabljal zdraviliške goste, južno od osi pa je trata prešla v gozd. Med alejo in severno potjo je bila sprva ravna travnata površina, ki jo je prečkal le Topliški potok ali Topličica, kot mu pravijo danes domačini. Že v naslednjih desetletjih so začeli urejati parkovne nasade. Odločilna so bila leta 1847-1848, ko je upravo zdravilišča prevzel grof Hoyos. Drevesne skupine se dopolnjujejo z okrasnim grmičevjem, pojavljajo se nove poti in počivališča. Predvsem drevesa, vzorno označena, so v tem parku nekaj posebnega in obiskovalcu nudijo bogata botanična spoznanja. Prevladuje divji kostanj, tu pa so še jesenolistni javor, breza, cigarovec, orjaški klek, rdečelistna bukev, srebrna smreka, platana, beli topol, cer, dob, tisa, ameriški klek, hiba, čuga itd. Beli topol blizu Zdraviliškega doma ima obseg debla 515 cm in je uvrščen na tretje mesto med doslej znanimi topoli v Sloveniji, le nekoliko manj za njim zaostaja platana pri Švicariji z obsegom 464 cm, orjaški klek sredi parka pa se ponaša z obsegom 280 cm. Živahen Topliški potok se naravno vključuje v parkovno ureditev. Park je opremljen s klopcami za počitek, tudi manjši paviljonček najdemo za posedanje manjše družbe ali za igranje kart. V sodobnih časih so se mu pridružila tudi igrala za otroke, na njegovem južnem robu je tenis igrišče. Park na južnem in severnem delu prehaja v naravni gozd iglavcev, kjer je urejena trim steza. Izjemen park, že zaradi njega se splača priti v Dobrno.

Skozi kraj teče potok Dobrnica, ki jo pod tem imenom na zemljevidih prvič uzremo pri Zlodejevem mlinu na Klancu, kjer se srečata Šumečnica in Kačnica. Bolje jo boste spoznali, če se boste podali na sprehod proti Hudičevem grabnu. Sprostili se boste ob živahnem pretoku in prijetnem žuborenju, presenetila vas bo bogata flora na njenih bregovih.