dobrna zgoraj3

Kulturna dediščina

Bogata kulturna dediščina, zlasti arhitekturna, je na Dobrni v dobršni meri nastajala prav zaradi turizma. Ves čas, zlasti v zlati dobi razvoja zdraviliške Dobrne v 18. in 19. stoletju, sta si nenehno podajala roko. Razvoj zdraviliške dejavnosti je bil vabljiv za vlagatelje v kraj, kjer so gradili vile, bilo jih je tisti čas kar triindvajset, zato je turizem spodbujal nastajanje te zanimive kulturne dediščine.

Sprehodimo se do njenih spomenikov, ki nas seznanjajo z bogato zgodovino kraja. To so gradovi, fevdalni nosilci razvoja kraja, simboli politične in vojaške moči ter gospodarskega življenja v kraju. Graščaki so bili lastniki gradov in vseh posestev, od katerih so živeli. Na Dobrni je bilo njihovo življenje ves čas tesno povezano tudi z zdravilno vodo, čeprav so v gospodarskem smislu sorazmerno pozno začeli razvijati to dejavnost. Šele z nastopom Gačnikov od začetka 17. stoletja naprej se je za Dobrno začelo obdobje razcveta.

RAZVALINE KAČJEGA GRADU ALI KAČNIKA

Razvaline gradu Kačnik ali Kačjega gradu so še vedno dovolj impozantne, da jih zlahka uzremo na hribu v Lokovini. V nas vzbujajo številna ugibanja predvsem o tem, kakšen je bil videti grad v času svoje največje moči.
Stroka se opira na iskanje prvotne gospoščine na bližnjem gradu Ranšperk, ki je izpričan leta 1208, a se že leta 1335 omenja kot »stara hiša«,…

Preberi več ...

RUŠEVINE VILE RUŽIČKA

Še en kulturni spomenik iz preteklosti Dobrne, ki samo še v grobem nakazuje svojo imenitno preteklost. Če se odpravimo le malo iz središča kraja v smeri Hudičevega grabna, ga boste uzrli na desni strani ceste, skoraj povsem skritega v zaraščenem okolju. Stavba je zrasla na mestu nekdanje Grobelnikove kmetije, ki jo je sredi 19. stoletja pozidal grof…

Preberi več ...

DOBRNICA ALI  GRAŠČINA GUTENEK V ZAVRHU

Ob poti proti Hudičevemu grabnu ob razcepu ceste za Klanc in Zavrh stoji graščina Dobrnica, ki se je nekdaj imenovala Gutenek. Pozidali so jo verjetno v 17. stoletju. Imela je značaj dvorca, ki mu je pripadala tudi manjša posest. Njen prvi znani lastnik je bil leta 1650 Ehrenreich pl. Hohenwart. Sledili so mu Leopold Raumschü s Šeneka in drugi. Leta 1822 jo…

Preberi več ...

NOVI GRAD, NEUHAUS V LOKOVINI

Postavil ga je leta 1774 Franc Ksaverij Avguštin baron Dienersberški kot svoj novi dom. Za njim so se lastniki pogosto menjavali, po 2. svetovni vojni je bil v njem dolga leta Zavod Ivanke Uranjek za vojne sirote, nato Dom Mihe Pintarja za mladino s posebnimi potrebami. Prazna stavba je sedaj v državni lasti in brez namembnosti.…

Preberi več ...

ČRNA KUHINJA PRI ŠUMEJ

Domačija Šumej v Brdcah nad Dobrno je ena redkih manjših kmetij na področju občine, ki je do današnjih dni ohranila del stavbne in kulturne dediščine naših prednikov. Najstarejši del domačije je črna kuhinja, kar dokazuje okence v dimnem delu črne kuhinje in detajli lesenih tečajev na vhodnih vratih. Ko vstopimo v hišo, se zdi, kot bi se čas že davno…

Preberi več ...

DOLINA MLINOV

Mlinarstvo je zelo stara in predvsem družinska obrt. V večini primerov so se mlinarji poleg svojega dela ukvarjali še s poljedelstvom. Mlini so nastali povsod tam, kjer so to dopuščale naravne razmere, moč in količina vode, padavine in površje. V Dobrni so si poleg mlinov ob nižinskih potokih postavljali na više ležečih samotnih kmetijah manjše zasebne…

Preberi več ...

ZGORNJI VOVKOV MLIN

Najbolj ohranjen je zgornji Vovkov mlin, ki šteje več kot 450 let. Našli ga boste severno od stanovanjske stavbe Lokovina 36, po domače pri Vovkovih. Stoji na desnem bregu potoka Temnjaški vrelec. V preteklosti je mlel žito za potrebe Kačjega gradu. Mlin so obnovili, septembra 2007 je začel ponovno delovati. Je večinoma lesen in ima še ohranjene stope, ki so…

Preberi več ...

HIŠA KULTURNE DEDIŠČINE – ZBIRKA POLENEK

Nahaja se približno 10 minut hoje izpred hotela Vita. V nekdanjem gospodarskem poslopju Term Dobrna - topliškem kozolcu je urejena pestra zbirka predmetov, ob katerih se nam pred očmi odvijejo prizori iz življenja in dela naših prednikov.
Razstavljena so orodja domačih obrti, kot so čevljarstvo, krojaštvo, mlinarstvo, krovstvo, žganjekuha, kovaštvo,…

Preberi več ...

Stavbo so pozidali leta 1850 na mestu nekdanjih Novakovih gospodarskih poslopij. Hiša, ki jo vidimo danes, je povsem na novo zgrajena na mestu stare, ki so jo porušili. Levi del stavbe v pritličju je bil namenjen pošti, v desnem je bila obokana klet. V nadstropju so bile sobe za goste s priročno kuhinjo. Tu je bil nastanjen tudi stalni orožnik. Še danes kaže…

Preberi več ...

Vila Zora, ki se nahaja v gozdu nad upravo Term Dobrna spominja na Švicarijo. Njena velikost in namembnost sta bili drugačni; bila je last nemških Bogatajev. Njena notranjost in zunanjost sta okrašeni z lesenimi ornamenti. V njej je danes nekaj stanovanj, pred hišo pa je še danes ohranjen vodnjak.…

Preberi več ...

To je slikovita hišica na griču tik nad Zdraviliškim domom. Tu je bila stara Zidarjeva domačija, ki jo je po letu 1847 odkupil grof Hoyos, čeprav je bil že močno zadolžen. Pridružil jo je zdraviliški posesti. Gre za tipičen tloris stare kmečke hiše, ki so jo priredili za potrebe zdraviliških gostov, odlikuje pa jo svojevrstna arhitektura. Danes so v njej…

Preberi več ...

Uradne ure za stranke:
Ponedeljek: 8.00 - 12.00
Sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 16.30
Petek: 8.00 - 12.00

ID za DDV: SI71772626
Številka transakcijskega računa (IBAN) je:
SI56 0135 5010 0003 171
Transakcijski račun odprt pri Banki Slovenije.
Matična št.: 1358570000

 

Občina Dobrna
Dobrna 19
3204 Dobrna
 
Tel.: (03) 780-10-50
Faks: (03) 780-10-60
grb
Elektronski naslov:
Uradne ure pri Županu so ob sredah med 8.00-12.00 ter med 13.00 -16.30 po predhodni najavi v tajništvu občinske uprave na telefonski številki (03) 780-10-50.
 
Poslovni delovni čas uprave:
Ponedeljek: 7.00 - 15.00
Torek: 7.00 - 15.00
Sreda: 7.30 - 12.00 in 13.00 - 16.30
Četrtek: 7.00 - 15.00
Petek: 7.00 - 13.30
 

Naša spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov.
Ali se strinjate z uporabo piškotkov ?