dobrna zgoraj3

Zgodovina kraja sega daleč v preteklost, saj lahko trdimo, da so že Kelti in Rimljani poznali zdravilno vodo na Dobrni. Njihovo bivanje na tem prostoru potrjujejo nagrobniki in drugi ostanki antične nekropole. Slovensko ime Dobrna se je pojavilo že leta 1155 v listini, v kateri je omenjeno, da kraj pripada krški cerkvi. Nemško ime Neuhaus je sprva označevalo samo grad. Ta se prvič omenja leta 1257. Nastal je le malo pred tem, saj so raziskave pokazale, da ne vsebuje romanskih prvin, razvaline pa kažejo gotske elemente zidave. Na Dobrni so gospodarili dobrnski vitezi, ki so posest leta 1346 zastavili krškemu stolnemu kapitlju, v last ptujskih gospodov pa je prešla leta 1438. Sicer pa so Dobrnčani upravljali z gradom vse do leta 1613, ko je posest prevzela rodovina Gačnik. Iz tega časa se je v ljudskem izročilu ohranila pripoved o pretresljivem dogodku. Graščak Viljem Dobrnski je leta 1478 v hudi jezi pograbil svojega otroka in ga zalučal v zid s tako silo, da ga je mahoma ubil. Ko se je ovedel, kaj je storil, se je kot spokornik umaknil v celjski minoritski samostan.
Pod gradom se je začelo razvijati naselje, sprva z lesenimi hišami, z razvojem zdravilišča pa so jih zamenjale zidane stavbe, na primer kaplanija leta 1755 in leta 1791 novo župnišče.

Dobrnske toplice so bile prvič omenjene leta 1403. Močno so posegle v usodo kraja in njegovega razvoja. Preden se podamo na pot po Dobrni in njenih naravnih in kulturnih znamenitosti, se spoznajmo z zdraviliščem in njegovo zgodbo.

Prva izpričana lastnika toplic nastopita leta 1403, in sicer Andrej in Sigmund Dobrnska. Leta 1608 je gosposka zaprosila deželni zbor za 600 fl. pomoči za postavitev nove hiše, da bi lahko toplice uporabljali tudi gostje višjega stanu. Leta 1613 je Dobrno kupil Hans Gačnik in jo pozneje prodal bratu Matiji, z njim pa se je za toplice začelo novo obdobje. Leta 1624 je pozidal prvo zdraviliško stavbo in v ta spomin v steni nad kopališkim bazenom dal vzidati marmorno napisno ploščo, ki je še danes tam. Na njej piše: »To kopališče je v čast dežele zgradil podpisani plemeniti gospod, sicer bi ostalo še dalje zapuščeno. To se je zgodilo leta 1624, ko je bil lastnik Dobrne Matija Gačnik.«

Uradne ure za stranke:
Ponedeljek: 8.00 - 12.00
Sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 16.30
Petek: 8.00 - 12.00

ID za DDV: SI71772626
Številka transakcijskega računa (IBAN) je:
SI56 0135 5010 0003 171
Transakcijski račun odprt pri Banki Slovenije.
Matična št.: 1358570000

 

Občina Dobrna
Dobrna 19
3204 Dobrna
 
Tel.: (03) 780-10-50
Faks: (03) 780-10-60
grb
Elektronski naslov:
Uradne ure pri Županu so ob sredah med 8.00-12.00 ter med 13.00 -16.30 po predhodni najavi v tajništvu občinske uprave na telefonski številki (03) 780-10-50.
 
Poslovni delovni čas uprave:
Ponedeljek: 7.00 - 15.00
Torek: 7.00 - 15.00
Sreda: 7.30 - 12.00 in 13.00 - 16.30
Četrtek: 7.00 - 15.00
Petek: 7.00 - 13.30
 

Naša spletna stran za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov.
Ali se strinjate z uporabo piškotkov ?